Vila z neba

Hladen veter mi boža obraz,

spet snežinke prinesle so mraz,

še hladneje je ko spomnim se,

da sam bom spet nocoj,

v mrzli noči spet sam s seboj.



Kje si zdaj ti moja vila z neba,

sam se prebujam v jutra,

v sanjah obljubljaš mi tisoč želja,

vse dal bi, da srečal bi te.



Si prišla tiho kakor pomlad,

z belim cvetjem prekrila moj hlad,

prvič čutim da ljubiti znam,

mojim željam si predala dan,

žal vse je zaman,

prvič čutim da ljubiti znam

si usodi predala dan,

a jaz spet sem zdaj sam.