Belo obleko si ze nosila

Sonce posije za naju, in cvetje posuje se v maju,

na najine poti na ceste radosti.

Zlati so tvoji prameni,

kot listje preproga jeseni.

dišiš po pravljici poletnih noči.

Ce bi lahko pozabila

ce enkrat lahko bi ljubila

iz vsega me srca,

presrecna bi bila.

Misel je vedno med nama

nikdar ne ostaneva sama

Kot senca vije vse

objema srce.



BELO OBLEKO SI ZE NOSILA

JAZ TE TAKRAT SE NISEM POZNAL

Z DRUGIM ZIVLJENJE TI SI DELILA

JAZ PA SEM TAVAL IN TE ISKAL.

BELO OBLEKO SI ZE NOSILA

GLEDAS ME ZDAJ

S SOLZAMI V OCEH

VEDNO PRED SVETOM ME BOS TAJILA,

KER JE LJUBEZEN NAJINA GREH.



Ce bi lahko pozabila

ce enkrat lahko bi ljubila

iz vsega me srca,

presrecna bi bila.

Misel je vedno med nama

nikdar ne ostaneva sama

Kot senca vije vse

objema srce.



BELO OBLEKO SI ZE NOSILA

JAZ TE TAKRAT SE NISEM POZNAL

Z DRUGIM ZIVLJENJE TI SI DELILA

JAZ PA SEM TAVAL IN TE ISKAL.

BELO OBLEKO SI ZE NOSILA

GLEDAS ME ZDAJ

S SOLZAMI V OCEH

VEDNO PRED SVETOM ME BOS TAJILA,

KER JE LJUBEZEN NAJINA GREH.

VEDNO PRED SVETOM ME BOŠ TAJLA KER JE LJUBEZEN NAJINA GREH.