Boem

Mi potujoča smo karavana

od ljubezni bolana, od pijače zaspana,

pamet objela nam vinska je moč,

prijatle vzela nam pozna je noč...



Smo kot pravi boemi

v samoti srečni, v sanjah večni.

Plima - oseka sta kot čustva človeka,

kakor pravi poet: to je večni sonet...



Nikoli ne verjemi vsem ljudem

prihaja sonce za dežjem

Vrnimo sanje pozabljenim nočem

kjerkoli boš, ostani boem



Od mesečine obsijan je obraz,

ki splahnel bo v soncu, soncu svobode.

Goreče bilo je zadnje slovo,

radost, srečo, zamenjal je bol...



Smo kot pravi boemi

v samoti srečni, v sanjah večni.

Moški in ženska sta vedno le eno,

človek je boj - pozabljeni stroj...



Nikoli ne verjemi vsem ljudem

prihaja sonce za dežjem

Vrnimo sanje pozabljenim nočem

kjerkoli boš, ostani boem...