ÄŒe bog mi oprosti

v mesečini tam kjer luna,

soncu dala je slovo

tam prisegel a lagal sem,

da ti z mano bo lepo.



sedaj v sanjah jočem,

nekje v sebi sem dojel,

da si žarek sonca zame,

ki oblak mi ga je vzel.



če bog, mi dal bi,

da srce lahko bi v kamen spremenil,

kjer koli bi hodila,

povsod bi bil s teboj.

če mi bog bi oprostil,

če mi bog bi oprostil,

namesto tvojega slovesa

v zameno dam mu dušo,

da odpelje jo v nebesa,

če mi bog bi oprostil.



srca rana ne pusti mi,

da v noči bi zaspal

ovita je v mesečino

kjer sem te izdal.



ko zemlja bo prekrila

to ranjeno telo,

takrat boš oprostila

morda ti bo hudo.



če bog, mi dal bi,

da srce lahko bi v kamen spremenil,

kjer koli bi hodila,

povsod bi bil s teboj.

če mi bog bi oprostil,

če mi bog bi oprostil,

namesto tvojega slovesa

v zameno dam mu dušo,

da odpelje jo v nebesa,

če mi bog bi oprostil.

namesto tvojega slovesa,

če mi bog bi oprostil.