Genij in bedak

1.

Moj stari me nikdar ni maral,

ker si vedno rad mu pel.

Večkrat so se vsi jezili

kadar ti si bil vesel.

Tudi shodil sem prezgodaj,

ker te nosil ni nihče.

Kdo je kriv da sem rodil se

pa še danes se ne ve.



2.

Se mama skoraj je rešila,

a je zamudila rok.

Pa sem se rodil in bil

ti njen najlepši si otrok.

res je, da pojedel vedno

več si kot ostali vsi.

In zato še zdaj nihče

od njih s teboj ne govori.



refren:

Kruta je usoda ta,

ki je mene srečala.

Pa drži se me kot pjanec

plota svojega.

Jaz sem genij in bedak,

jaz sem revež bogataš,

vse imam, ničesar nimam,

a sem veseljak.