Se ne sekiram več

skrije se, ko iščoč probleme vpijejo za njim.



Me začne vsakič, ko izdiram kopje iz sveže rane,



spet malo skelet.



Sploh se ne sekiram več,



pevcu pač je pesem meč,



pot brez cilja šteje več



kot cilj brez poti.



Sploh se ne sekiram več,



srcu prstan je odveč.



Ni poštenim treba nič boga.



Zgodaj že prebujenje



si po novem nastavlja uro,



zvije se pod odejo,



ko me mirno prebudi.



In začnem čisto vsakič,



ko nalije dneve vame,



spet še višje letet'.



Sploh se ne sekiram več,



pevcu pač je pesem meč,



pot brez cilja tehta več



kot cilj brez poti.



Sploh se ne sekiram več,



srcu prstan je odveč.



Ni zares poštenim mar boga.



Kdo pravi, da v svetišču teme niti malo ni luči?





Sploh se ne sekiram več,



pevcu pač je pesem meč,



pot brez cilja šteje več



kot cilj brez poti.



Sploh se ne sekiram več,



srcu prstan je odveč.



Ni zares poštenim treba nič boga.