Severa Gjurin – Ples

srebrna mesečina tvojih oči,



in globoka globlja globočina,



iz ustnic koprnečih ti žari.



Prebrodil bom vse tvoje reke,



studenčnico izpil ti iz dlani,



da v goščavah, ki jih nihče ne najde,



nekoč kdo našel moje bo sledi.



Daj pridi k meni prav potiho,



naj zaslišim v temi glas mehak,



lahno stopajo nevidne misli,



v noč odmeva neslišen ti korak.



Naj se tvoj dih zaplete z mojo sapo,



v ples dveh duš in dveh teles,



naj vzklije, raste, zagori še,