Tu in zdaj

pod strmino mimobežnega vsakdana,



da ne popustimo sili prenatrpanega plana.



Živimo in častimo vsak po svoje tiste 'dobre, stare čase',



da v plitvem dahu obdržimo nad gladino se kot razred zase.



*ivimo v bitki s časom



in smo vedno povsod,



a nikjer povsem zares,



ne vemo, da kdor je vedno točen,



v življenju največ zamudi.



Ljudje živimo za včeraj in zmeraj malo še za jutri,



s tem pogosto v kanto damo edino, kar zares imamo - ta trenutek.



*ivimo v bitki s časom



in smo vedno povsod,



a nikjer povsem zares,



ne vemo, da kdor je vedno točen,



v življenju največ zamudi.



Zato jaz ne razmišljam, kaj bo jutri, ne oziram se nazaj,