Na škarpi sn sedau

Na dauč sn jo vidau, se mi je smejala

lušna ko smrtni greh, bla je ta prava.



Ko prišla je mimot, nisn šparau besed

reko sn:" Dekle, poj k meni sedet!"



In pol sma sedela na škarpi oba

ko dva martinčeka srečna sma bla.



Od same miline je škarpa zacvela

v Rudekvi gorci je kukavca pela.



Na škarpi sn sedau

bil zmatran ko žvad

sn čakal na tisto

ko mel sn jo rad.



Znajo povedati stari ljudje

da ka je predobro, to dolgo ne gre.



Je sonce odgnalo oblačno nebo

na Binkoštni torek je k meni ni blo.



Nigdar nisn zvedau kam se je vzela

nič nisn vprašal je nisn iskal

je kukavca vtihnila, skarpa venela

je malo falilo, da nisn zdivjal.



Na škarpi sn sedau

bil zmatran ko žvad

sn čakal na tisto

ko mel sn jo rad.



Dnevi bežijo glih tak ko noči

jes pa še stalno na škarpi sedim.



Kupice praznim pa rože kadim

če dobro pomislim, mi kurc kaj fali.



Ko enkrat na lepem vse vzel nas bo vrag

se bo že kje našo kak novi bedak.