Robinhud Polda
Mi2 · Other Songs - Mi2
Robinhud Polda
Robinhud Polda je rad mel otroke
svoje, pa tudi iz druge roke
nas povabo je pet, ?est mulcov v gostilno
dal postreeti na mizo pijaee obilno
pa kake krem?nite za one bolj male
pa pol ?e po vinjak za one ostale.
In je pravo nam ?torije take, drugaene
da so uhe cvetele in ustne drhtele
so nam misli mladostne herojev ble laene
pa le runde so pridno pred grlo letele
Smo menli se pol ?e kak mesec okoli
da visoko kotira med na?imi idoli.
Robinhud Polda!
Drugae je bil ti?ler, prefrigan ko strela
sposobn za stvar, al mu ni blo do dela
za posl bil zmir, je pri?o, se zmeno,
vzel mere, zraeunal, narisal, oceno,
skasiral vnaprej vse od vrat do sekreta
no, na konci nisi vidal ne dnarja ne parketa.
Pa ni tega delal iz hudobije
bolj nekak pod vplivom filozofije
ki ma korenine tam v ?ervudski hosti:
"Vzemi bogatim - se majo dosti!
Pol pa daj revnim, no, ee revnih glih ni
pa sam si obdr?i, se ne smrdi."
Robinhud Polda!
Ej, bil je umetnik na svojem podroeju
ko enkrat se zna?o je na obmoeju
kozjanskih gostiln, s kolegom, brez dnarja,
je reko: "Boi tiho, boma pila ko carja!"
Za ?ankom naroeita za uverturo
dva ?pricerja, Polda pogleda na uro
in reee nervozno: "Joj, evajima tu,
problemov pa tak, da ne vem ke bi zaeel.
Mam doma ?leper suhega hrasta
poceni bo ?ou, moram splaeati tasta
deske pa fosni, vse prvoklasno
ti reeem, da ftegnem, zaslu?o bi masno."
Obstal je po?irek v grlu prisotnim
ob misli na priliko neponovljivo
zaeeli naenkrat ponujat pijaeo
pouliterske ?pricerje, viski, pa pivo.
Po dobrih treh urah pijan?eine silne
kozjanskemu narodu kompatibilne
sta komaj uspela zginit domov
in eisto pozabla pustiti naslov.
Robinhud Polda!
Slaba stran vlkih podvigov je v tem
da elovek se te?ko prikrije oeem
radovednim, pa so mu z odkrito fav?ijo
en lep dan poslali na dom policijo.
?e pravi eas Polda iz svojga balkona
zapazi pred blokom organe pregona
jim stopi naproti po ?tengah: "O zdravo,
pa ja niste pri?li po tisto barabo!?
?tuk vi?je stanuje in se mi zdi
da sn ga sli?al kak sladko smrei!"
"Joj, se res fantje, ko ste glih tu
moj avto mi prejle ni pa ni v?gal
al bi malo porinli, vete, se mi mudi
grem v bolnico k ?eni, ji nesem stvari."
So vprli se mladci krepostni veselo:
"Pomagati bli?njem je na?e naeelo!"
Pa so ga ti?ali dokler ni v?gal
prijazno pomahali, ko je spelal.
Robinhud Polda!
Novi je veter zavel po de?eli
prej najbolj rdeei so v cirkvo hiteli
naenkrat si lahko odpr trgovino
si kupo mercedes in nepremienino.
Da bi ga tranzicije tok ne ob?el
je Polda v podjetni?ke vode hitel.
Se je odloeo, da bo ?ou na veliko
tam v Bisterci na?o no staro fabriko
jo zrihtal v super prodajni salon
pod sloganom "Praktieno vse za va? dom!"
Vsi proizvodi za manj ko pol cene
naenkrat ni mel konkurence nobene.
Koneno je delal to ka je zmir htel
bogatim jemal, za revne skrbel
seveda ob vsem tem ?e malo za sebe -
vsak elovek ma pae neke svoje potrebe.
Po svoji humanosti ratal je znan
da mu je ob priliki sam g. ?upan
izroeo priznanje eastni obean.
Ee robo prodaja? dosti ceneje
ko si jo nabavo, kmal pride? do meje
ki se ji uradno reee steeaj -
upniki hteli so dnarje nazaj.
In kot da nesreea ne bi dosti bolela
mu je trgovina neko noe pogorela.
Takoj so vsi vedli, da sam je za?gal
pol, ko je vse kao zavaroval
da je dobavitle okoli prna?al
da ni blo raeuna, ko bil bi ga plaeal.
O tem, da je mel kake dobre namene
kmal ni blo vee sli?at besede nobene.
Robinhud Polda je rad mel otroke
svoje, pa tudi iz druge roke
nas povabo je pet, ?est mulcov v gostilno
dal postreeti na mizo pijaee obilno
pa kake krem?nite za one bolj male
pa pol ?e po vinjak za one ostale.
In je pravo nam ?torije take, drugaene
da so uhe cvetele in ustne drhtele
so nam misli mladostne herojev ble laene
pa le runde so pridno pred grlo letele
Smo menli se pol ?e kak mesec okoli
da visoko kotira med na?imi idoli.
Robinhud Polda!
Drugae je bil ti?ler, prefrigan ko strela
sposobn za stvar, al mu ni blo do dela
za posl bil zmir, je pri?o, se zmeno,
vzel mere, zraeunal, narisal, oceno,
skasiral vnaprej vse od vrat do sekreta
no, na konci nisi vidal ne dnarja ne parketa.
Pa ni tega delal iz hudobije
bolj nekak pod vplivom filozofije
ki ma korenine tam v ?ervudski hosti:
"Vzemi bogatim - se majo dosti!
Pol pa daj revnim, no, ee revnih glih ni
pa sam si obdr?i, se ne smrdi."
Robinhud Polda!
Ej, bil je umetnik na svojem podroeju
ko enkrat se zna?o je na obmoeju
kozjanskih gostiln, s kolegom, brez dnarja,
je reko: "Boi tiho, boma pila ko carja!"
Za ?ankom naroeita za uverturo
dva ?pricerja, Polda pogleda na uro
in reee nervozno: "Joj, evajima tu,
problemov pa tak, da ne vem ke bi zaeel.
Mam doma ?leper suhega hrasta
poceni bo ?ou, moram splaeati tasta
deske pa fosni, vse prvoklasno
ti reeem, da ftegnem, zaslu?o bi masno."
Obstal je po?irek v grlu prisotnim
ob misli na priliko neponovljivo
zaeeli naenkrat ponujat pijaeo
pouliterske ?pricerje, viski, pa pivo.
Po dobrih treh urah pijan?eine silne
kozjanskemu narodu kompatibilne
sta komaj uspela zginit domov
in eisto pozabla pustiti naslov.
Robinhud Polda!
Slaba stran vlkih podvigov je v tem
da elovek se te?ko prikrije oeem
radovednim, pa so mu z odkrito fav?ijo
en lep dan poslali na dom policijo.
?e pravi eas Polda iz svojga balkona
zapazi pred blokom organe pregona
jim stopi naproti po ?tengah: "O zdravo,
pa ja niste pri?li po tisto barabo!?
?tuk vi?je stanuje in se mi zdi
da sn ga sli?al kak sladko smrei!"
"Joj, se res fantje, ko ste glih tu
moj avto mi prejle ni pa ni v?gal
al bi malo porinli, vete, se mi mudi
grem v bolnico k ?eni, ji nesem stvari."
So vprli se mladci krepostni veselo:
"Pomagati bli?njem je na?e naeelo!"
Pa so ga ti?ali dokler ni v?gal
prijazno pomahali, ko je spelal.
Robinhud Polda!
Novi je veter zavel po de?eli
prej najbolj rdeei so v cirkvo hiteli
naenkrat si lahko odpr trgovino
si kupo mercedes in nepremienino.
Da bi ga tranzicije tok ne ob?el
je Polda v podjetni?ke vode hitel.
Se je odloeo, da bo ?ou na veliko
tam v Bisterci na?o no staro fabriko
jo zrihtal v super prodajni salon
pod sloganom "Praktieno vse za va? dom!"
Vsi proizvodi za manj ko pol cene
naenkrat ni mel konkurence nobene.
Koneno je delal to ka je zmir htel
bogatim jemal, za revne skrbel
seveda ob vsem tem ?e malo za sebe -
vsak elovek ma pae neke svoje potrebe.
Po svoji humanosti ratal je znan
da mu je ob priliki sam g. ?upan
izroeo priznanje eastni obean.
Ee robo prodaja? dosti ceneje
ko si jo nabavo, kmal pride? do meje
ki se ji uradno reee steeaj -
upniki hteli so dnarje nazaj.
In kot da nesreea ne bi dosti bolela
mu je trgovina neko noe pogorela.
Takoj so vsi vedli, da sam je za?gal
pol, ko je vse kao zavaroval
da je dobavitle okoli prna?al
da ni blo raeuna, ko bil bi ga plaeal.
O tem, da je mel kake dobre namene
kmal ni blo vee sli?at besede nobene.