Slovenskega naroda sin

Na planini je živel,

rad je stare pesmi pel

se življenja veselil,

mnogo vinca je popil.



Ko je prvič šel v svet

si pripel rdeč je cvet,

ki ga z žuljavo roko

mati dala je v slovo.



Oče zgubljal ni besed,

bil je vajen tujce klet,

fantu dal je v spomin

zeleneči rožmarin in dejal:

"Koder hodil boš z njim

vedi da si le slovenskega naroda sin!"



Sam utiral si je pot,

videl mnogo je zarot,

težko se premagoval,

ker ubijati ni znal.



Večkrat jokal je naglas,

čakal je vrnitve čas,

nič več ni le zmagoval

in zato si je lagal

iz dneva v dan:

"Ni mi mar bolečin,

z njimi živim kot slovenskega naroda sin!

Kot slovenskega naroda sin."