Oda radosti

O, bratje, nikar teh zvokov,

temveč vse bolj milo pesmico zapojmo

In vse bolj radostno!

Radost!



Radost, od Boga nam dana ,

Hčerka ti Elizijska,

V tempelj, kjer si nam prižgana,

Stopamo, božanstvena!

Združil čar nam tvoj bogat je,

Kar razbil je kruti čas

Vsi ljudje ljudem so bratje,

ÄŒe jim ti zvedriš obraz.



Komur je naključje dalo,

Da ima prijatelja,

Kdor dobil je ženko zalo,

Naj veselju duška da!

Srečen, kdor ima na zemlji

Eno samo dušico!

Kdor pa sam trpiš, ne jemlji

Naše sreče nam za zlo!



Radost pije vsako bitje

Z grudi, ki jih zemlja da

Vsak, kdor dober in odkrit je,

Radosti sladkost pozna.

Radost daje vinsko trto,

Daje nam prijatelja

ÄŒrv ima k nji pot odprto

Kakor kerub do Boga!



Z njo kot božje sonce smelo

Hodi čez nebesni svod,

Pojdi, človek, svojo pot

K zmagi kot junak veselo!



Naj objamem milijone!

Naj poljubim božji svet!

Bratje, čez nebo razpet

Bog, naš oče, ne zatone!

Mar se treseš, zemlja siva

Slutiš, kaj je stvarnik, svet?

Išči med svetovi sled:

Nad zvezdami on prebiva!