Nisva Vedela

Sama v parku sva sedela,

v svojem svetu sva živela,

zadeta od ekstaze in omame,

ker druga nama ne preostane!



Nisva vedela!

Nisva vedela!

Nisva vedela,

da na svetu je toliko sovraštva!



Ko smrt prezgodaj te je vzela,

takrat več ni bilo veselja,

ni bilo več pravega življenja,

sonce, voda tvoja bo zdaj zemlja!



Nisva vedela...



Sam sedim zdaj v parku,

pripravljam se na zadnjo pot,

skupaj bova spet sedela,

v svojem svetu preživela.



Velika vrata si odprla,

ko znova vame si se zazrla,

dost je \'blo trpljenja in pozabe,

saj ljubezen stara te prevzame!



Nisva vedela...