Sama

Dan, ko odšla sva v žalosti čas,
k drugim resnicam iskat najin jaz,
praznih oči, samotnih sledi
v čas, ki ni maral ljudi.

Daljnji odmev velikih besed
briše spomin še v preteklosti ujet,
truden razum počitka želi,
prazen odgovor boli.

Zbujam se iz omame iskanja,
gledam spet jutro v oči,
niti tkem iz omame spoznanja,
strah me ni mojih noči.

Sama zrem v življenje,
sama tkem poti,
sama najdem sanje,
močna bolj, kot ti.

Slutnja moči prinaša nemir,
slika spomina izgublja okvir,
sama zdrobim življenja pasti,
misel svobodno leti.

Zbujam se iz omame iskanja,
gledam spet jutro v oči,
niti tkem iz omame spoznanja,
strah me ni mojih noči.

Sama zrem v življenje,
sama tkem poti,
sama najdem sanje,
močna bolj, kot ti.