Caruso

V objemu mesečine kjer divja burja brije,
na terasi stari ki gleda na soline,
zdaj lase ji boža - zdaj ko več ne joka tiho
in glas ki bil je poln solz ji zapoje pesem milo.

Kako imam te rad,
kako zelo imam te rad,
tako globoko si,
da v mojih žilah si stopila kri.

Luči je videl sredi morja - spomin noči v ameriki,
a bile so le lampare - barka belo sled pusti.

Videl njene je oči - oči zelene kakor morje
in kar naenkrat pride strah kot da v globoki vodi tone.

Kako imam te rad,
kako zelo imam te rad,
tako globoko si,
da v mojih žilah si stopila kri.

Moč je besedila kjer je vsaka drama laž,
da z mimiko in malo šminke spremeniš obraz,
a te oči ki gledajo te v temi - tako toplo iskrene,
da svoji misli ne slediš in pozabiš vse refrene.

Kako je zdaj vse majhno - tudi noči v ameriki.
Obrneš se in vidiš svojo pot - kot barke bela sled bledi.
Da - življenje je ki se konča a njega to ne moti,
v njegovem srcu zdaj je sreča in njegove pesmi zvoki.

ref.