Stoj Marija

Stoj Marija, kam odhajaš, koga puščaš za seboj.
Tvoje misli, so rodile, vso pšenico mojih polj.

Tvoje slike in dlani, so kot bajke teh gozdov,
čuj Marija, slišiš pesmi, pesmi z najinih gradov.

Vse preveč nerodnih je poti, poti do doma,
mnogo več, še mnogo več, jih gre od tam.
Vse preveč, preveč je teh postaj v življenju dneva,
ko ta umre, umreva midva z njim.

Stoj Marija.