Samo Enkrat Cveti

Nekje tam v temi,
nekje kjer me ni,
objokana vsa, se roža rodi.
Veliko kriči,
zelo malo spi,
nikoli dovolj,
pozornosti ni.
In raste, zori,
jo občudujejo vsi,
še malo, še mal, pa se razcveti.
Se roža uredi,
namaže oči,
se človek vpraša,
mar res že cveti?

ÄŒe v žilah je kri, pa tudi če ni,
vsaka nam roža,sam enkrat cveti.

Zdaj roža cveti, se nosi, smeji,
polna vsega, vse zaslepi.
A bog nad bogovi,
močnejši kot vsi,
on ÄŒas je prekleti in roža odcveti.
Še par dolgih dni,
samotnih noči,
ÄŒas je res svinja,
...roža uveni.

Naslednjo pomlad,
ko spet se zbudi,
čeprav se ti zdi,
to ista roža več ni.