Božji Dar

ÄŒe on je veter,sem jaz drevo,
njegove sape me zibajo,
ko potepa se,
drugam hiti,
se v burjo spremeni,
a vem med veje moje vrne se.

ÄŒe on je sonce,sem jaz nebo,
njegovi žarki me božajo,
se potepat zna,oblak lovi,
zaiti si želi,
a vem na vzhodu znova srečam ga.

ÄŒe on je veter,sem jaz drevo,
če on je sonce,sem jaz nebo,
kot mlada roža večer diši,
srce gori in pamet odcveti.

ÄŒe on je vino,sem jaz kletar,
njegova žlahtnost je božji dar,
ko potepa se še bolj zori,
se z leti okrepi,
zvečer na njive moje vrne se.