ÄŒar Dreves

ÄŒar dreves,
vsako zase zraste v most
do neba,
čar dreves,
skozi veje sonca lesk
se smehlja.
In,ko je maj
so utrinki zvezd,
ni hitrih dni,
poet živi.
ÄŒar dreves
seže skoraj do gradu
iz želja
in navdih,
ko se hipoma zavem
bivanja,
glej še hip,
čutim,da se brez meja predajem vsa.
ÄŒar dreves,
pada zadnji list
na tla,
na tla?