Igra

Damjana Golavšek · Ko Je Maj

Tvoja misel,moje sanje
in nemir,ki lega nanje,
igra nora se le zdi,
kaj v njej jaz sem,
kaj si ti?

Ti pogum si,jaz sem strah,
ti si veter,jaz sem prah,
jaz trenutek,ti si čas,
ti si vse,kar nisem jaz.

Konec igre je ,priznam,
zdaj si ti že daleč stran,
v svojih mislih se spoznam,
konec igre je priznam.

Nisem to,ker nisem ti,
v tebi druge že poti
moje brišejo sledi,
zdaj bila sem,zdaj me ni!