Anima

Brez obleke, brez sramu sem tu
in zdaj pred teboj,
zakrivam si le oči, da jih ne vidiš.
Ker v njih je moja resnica,
ker v njih je moja pravica,
ker v njih je vse, kar rabiš,
da me dobiš

Dam, dam moje sanje,
dam, dam moj nasmeh, ko se zbudiš,
dam, dam spoštovanje,
dam, dam vse, kar si želiš.

Ne dam objokanih oči,
ne dam dotik, ko zadrhtiš,
ne dam objem, ki..
ne dam, te pomiri.

Kar naenkrat se zgodi,
se zbudim in tebe ni.
Se mi zazdi, da skrivaš več.
Ne, ne povej, nočem vedeti!
Ker vedno ti zaupam!
In vedno vse verjamem!
ÄŒeprav na koncu vedno sama ostanem.
Dam, dam...