Odvisen (Gušti & Tomi)

Spet mineva še ena pomlad.
Ne jaz ne bom preživel,
jaz odhajam mlad.

Minevajo dnevi (in)
noči ne morem spat.
Je v meni skrita želja,
da res probam zadnjikrat.

Dneve, ki bežijo,
trenutke, ki živim,
mi v obraz netreznih glav
umiva rosa mrzlih trav.

»Je novo jutro,
nov svež hladen dan,
obliva kriva pota«,
poje mi cigan.

Postanem za trenutek,
v mislih se zazrem:
ÄŒe spet prestopim mejo
in upanje zatrtem.

So se čustva prelomila,
zavlada hladen ton.
Sem vklenjena gorila,
ki čaka brodolom.

Odvisen od lepila – tujega krmila.
Odvisen od ljudi – kar se govori.
Odvisen od vesolja – danega okolja,
Odvisen tudi od nje,
kjer se sploh vse začne.

Nimam več občutka
Za dneve – za ljudi
Same iluzije mi mažejo oči.
Noben si več ne najde zame 5 minut,
da mi riše sanje.