Lojze Slak

Visoko nad oblaki leti srebrna ptica

si brišem solze sreče iz zgubanega lica

tako kot lastovica hiti pod rodni krov

leti zdaj naša ptica leti domov, domov.



Peljala bela cesta je v širni svet nekoč

odšel sem brez slovesa in vzela me je noč

sem dolga leta skrival bol in skrival sem solze

a želje da bi šel domov polnile so srce.



Pripel si spet na prsi bom slovenski nagelj rdeč

čeprav srebro je že v laseh in mladih let ni več

zavriskal bom s harmoniko veselo bo zares

in najbolj zalo deklico izbral si bom za ples.



Visoko nad oblaki leti srebrna ptica

si brišem solze sreče iz zgubanega lica

tako kot lastovica hiti pod rodni krov

leti zdaj naša ptica leti domov, domov.