Artist/Band:
Lunapark
Lyrics for Song: Paranoja
Lyrics for Album: Labirint
(M. Lemer / T. Ferenc, A. Å terk / M. Lemer)
Pet udarcev zvona noÄ prebuja, Äisto sama od strahu bolana saj ekstaza z dnevom se konÄa, ko vse v zraku bo viselo spet,
osama drama moje ulice. Å krlatna Å¡minka me pomirja, moj odsev v ogledalu je globoka rana, kakor Ärna luknja, ki zapolni jo lahko
edino želja, da ko pride naj mi kdo pomaga!
Moja krivda, je vse le v moji glavi
v moji glavi, kaj me znova grabi
grabi znova me Äustev eksplozija
znova nova dimenzija!
Telo si naÅ¡lo bo azil, duÅ¡a dvoje kril, Pomirila me ne bo nobena sila, ne! Saj srce po žilah kri potiska, da me stiska in grabi, se vame pomika in ne puÅ¡Äa mi jesti, ne spati, ne stati, ne gledat, ne mižat. Tu ni zvoka ne slike,
ni prave oblike, so obrisi nejasni, Å¡epeti preglasni, ni dneva ne noÄi, nobene pomoÄi. Ni ur, le minuta, ko vse se ustavlja brez uvoda ponavlja, brez uvoda ponavlja
Moja krivda, je vse le v moji glavi
v moji glavi, kaj me znova grabi
grabi znova me Äustev eksplozija
znova nova dimenzija!
Le kdo se z mano zdaj igra, je to le paranoja
In ko se enkrat konÄa ostanle le senca zla?
Ker to je epicenter vsega kar dogaja se, naj abortiram Äustva, kot da kamikaza se zarijeÅ¡ mi v srce, saj jaz brez Å¡Äita in brez meÄa, kot vreÄa sem prazna, predam se brez boja, da me stiska in grabi, se vame pomika. Ni dneva in noÄi, nobene pomoÄi, ni ur, le minuta, ko vse se ustavlja brez uvoda ponavlja, brez uvoda ponavlja!
Le kdo se z mano zdaj igra, je to le paranoja
In ko se enkrat konÄa ostane le senca zla?
|
