Oda radosti
Ludwig van Beethoven · Other Songs - Ludwig van Beethoven
temveč vse bolj milo pesmico zapojmo
In vse bolj radostno!
Radost!
Radost, od Boga nam dana ,
Hčerka ti Elizijska,
V tempelj, kjer si nam prižgana,
Stopamo, božanstvena!
Združil čar nam tvoj bogat je,
Kar razbil je kruti čas
Vsi ljudje ljudem so bratje,
ÄŒe jim ti zvedriš obraz.
Komur je naključje dalo,
Da ima prijatelja,
Kdor dobil je ženko zalo,
Naj veselju duška da!
Srečen, kdor ima na zemlji
Eno samo dušico!
Kdor pa sam trpiš, ne jemlji
Naše sreče nam za zlo!
Radost pije vsako bitje
Z grudi, ki jih zemlja da
Vsak, kdor dober in odkrit je,
Radosti sladkost pozna.
Radost daje vinsko trto,
Daje nam prijatelja
ÄŒrv ima k nji pot odprto
Kakor kerub do Boga!
Z njo kot božje sonce smelo
Hodi čez nebesni svod,
Pojdi, človek, svojo pot
K zmagi kot junak veselo!
Naj objamem milijone!
Naj poljubim božji svet!
Bratje, čez nebo razpet
Bog, naš oče, ne zatone!
Mar se treseš, zemlja siva
Slutiš, kaj je stvarnik, svet?
Išči med svetovi sled:
Nad zvezdami on prebiva!
Oda radosti by Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven's Oda radosti, the Czech title for his Symphony No. 9 in D minor, stands as a monumental achievement in classical music. Composed in the late 1820s, the work culminates the composer's final symphony with a revolutionary choral finale featuring Friedrich Schiller's Ode to Joy. The piece transcends its instrumental origins to explore universal themes of brotherhood and human unity through a powerful vocal ensemble. Its inclusion in the 19th-century repertoire solidified its status as a cornerstone of the choral symphony genre, influencing countless composers who followed. The work remains a defining example of the Romantic era's emotional depth and structural ambition.