Life
Smayo · Other Songs - Smayo
razoÄaran sem nad vsem kar sm postov,
hotu sm bit neki veÄ, a zdj kot da sm obstal
zgubu sm se nekje na poti do resnice
ko so vse laži na poti mi srivile te platnice
v katerih videl sem oklep, ki nudu je zavetje
a zdj obÄutek mam, k da pred mano stena spet je
Äez katero se podajam osamljen brez zaÅ¡Äite
ni vrvi napete ki bi ujele sanje mi razbite
tisoÄe komadov mi težko sestav celoto
ko borim se vsaki dan da premagam to samoto
v kateri sm se znajdu ko oÄi sm odpru
ko prisluhnu sm tišini in v sebe se zazru
kakor list belega papirja, ki ostal je brez Ärnila
sm spoznal da le prazna sm lupina,
ko se trudiš kot budala da bi kej napisu,
cilje si zarisu, sam od sebe,od nobenga ne prepisu
a v lifu ni vodila ki bi duša mu sledila
vsak sam si doloÄa na ker naÄin se pot bo odvila
bolj ko moja se odvija bolj sm razoÄaran,
sprva bil oÄaran zadnje Äase vedno bolj prevaran
obÄutki iz leta v leto vedno bolj se delijo
vedno bolj sm prepirÄan da na vrednosti zgubijo...
dovolte mi da vas popeljem v leto nula dva
simpatiÄna družina kjer ostala sva Å¡e 2
ker se bog je odloÄu da trije smo preweÄ
da fotr je odveÄ, zdej med nami ga ni veÄ
razoÄaran sem, ker mene ni nihÄe nÄ praÅ¡u
zdj sm brez oÄeta in upam da svoj mir je zgorej naÅ¡u
zdej besede bom raznaÅ¡u, vsem k hoÄjo sliÅ¡at
da življenje je le zgodba ki sam jo moraš spisat
vdaja je za reve ki so zgubl moÄ do vere
mi2 jo Å¡e mava, da lohk greva skoz veÄere
težko je furat duo, kjer bi trio mogu bit
a s Äasom se sprajznÅ¡ da osamljen ÄakaÅ¡ svit
ogromno je ljudi ki vejo kok izguba zaboli
kar nas ne ubije nas moÄnejÅ¡e naredi
Äe to res drži, naj se me vsak boji
ker globoko v sebi nosim moÄ tisoÄih ljudi
hladn kakor kamen sredi belga dneva sanjam,
klanjam se ljudem katere boleÄina razvaja
kdor se ne predaja Äaka zlata ga medalja
odraste samo tisti ki ga sreÄa ne razvaja
bal sm se sprememb,odkar pomnim zase (**)
a sprememba je edina stvar ki konstatno spremlja Äase,
mase folka podlegajo tempu tega lifa
življenje ni veÄ limonada, esmeralda al pa kera druga Å¡panska žajfa
boriti se je treba za obstoj v temu svetu
kot atlet v teku en napaÄn gib pa spet si na zaÄetku (**)
vÄasih blo je dobro ko ljudje so bili ljudje
dones smo sam Å¡tevilke, korporacij zahodne nacije
a na silo to zavraÄam, in enaÄbo zdj obraÄam
ne bom le del raÄuna, ker se loh viÅ¡imi enaÄm
noben mi nau govoru da nism jst nism dosti dobr
edino jst sm tisti ki lahko sam po sebi hodm!!
[objavil: Smayo]
hotu sm bit neki veÄ, a zdj kot da sm obstal
zgubu sm se nekje na poti do resnice
ko so vse laži na poti mi srivile te platnice
v katerih videl sem oklep, ki nudu je zavetje
a zdj obÄutek mam, k da pred mano stena spet je
Äez katero se podajam osamljen brez zaÅ¡Äite
ni vrvi napete ki bi ujele sanje mi razbite
tisoÄe komadov mi težko sestav celoto
ko borim se vsaki dan da premagam to samoto
v kateri sm se znajdu ko oÄi sm odpru
ko prisluhnu sm tišini in v sebe se zazru
kakor list belega papirja, ki ostal je brez Ärnila
sm spoznal da le prazna sm lupina,
ko se trudiš kot budala da bi kej napisu,
cilje si zarisu, sam od sebe,od nobenga ne prepisu
a v lifu ni vodila ki bi duša mu sledila
vsak sam si doloÄa na ker naÄin se pot bo odvila
bolj ko moja se odvija bolj sm razoÄaran,
sprva bil oÄaran zadnje Äase vedno bolj prevaran
obÄutki iz leta v leto vedno bolj se delijo
vedno bolj sm prepirÄan da na vrednosti zgubijo...
dovolte mi da vas popeljem v leto nula dva
simpatiÄna družina kjer ostala sva Å¡e 2
ker se bog je odloÄu da trije smo preweÄ
da fotr je odveÄ, zdej med nami ga ni veÄ
razoÄaran sem, ker mene ni nihÄe nÄ praÅ¡u
zdj sm brez oÄeta in upam da svoj mir je zgorej naÅ¡u
zdej besede bom raznaÅ¡u, vsem k hoÄjo sliÅ¡at
da življenje je le zgodba ki sam jo moraš spisat
vdaja je za reve ki so zgubl moÄ do vere
mi2 jo Å¡e mava, da lohk greva skoz veÄere
težko je furat duo, kjer bi trio mogu bit
a s Äasom se sprajznÅ¡ da osamljen ÄakaÅ¡ svit
ogromno je ljudi ki vejo kok izguba zaboli
kar nas ne ubije nas moÄnejÅ¡e naredi
Äe to res drži, naj se me vsak boji
ker globoko v sebi nosim moÄ tisoÄih ljudi
hladn kakor kamen sredi belga dneva sanjam,
klanjam se ljudem katere boleÄina razvaja
kdor se ne predaja Äaka zlata ga medalja
odraste samo tisti ki ga sreÄa ne razvaja
bal sm se sprememb,odkar pomnim zase (**)
a sprememba je edina stvar ki konstatno spremlja Äase,
mase folka podlegajo tempu tega lifa
življenje ni veÄ limonada, esmeralda al pa kera druga Å¡panska žajfa
boriti se je treba za obstoj v temu svetu
kot atlet v teku en napaÄn gib pa spet si na zaÄetku (**)
vÄasih blo je dobro ko ljudje so bili ljudje
dones smo sam Å¡tevilke, korporacij zahodne nacije
a na silo to zavraÄam, in enaÄbo zdj obraÄam
ne bom le del raÄuna, ker se loh viÅ¡imi enaÄm
noben mi nau govoru da nism jst nism dosti dobr
edino jst sm tisti ki lahko sam po sebi hodm!!
[objavil: Smayo]