Republika Palma de coco

Poletje spet zdej k nm prihaja,
an spet regres sem dobil,
za moj dopust mi družba daja, ojej jej,
en sam samcat miljončk ušiv.

Zapil ga nisem Å¡e nobenkrat,
u kalcetu zmerm ga dam,
k puhne bo vn zbejžu enkrat,
u kraj, ki ga samo jaz poznam.

Tam se da živet tudi sz moju plaču,
če res jest enkrat bm šou,
ma od tm se nankar v sanjah ne bom vraču,
e ben kartoline be vse vm bom poslou.

Republika Palma de coco,
je kraj samo za fejst ljudi,
tam je dno flašk strašno globoko,
tam fešti nikdar kraja ni.

Tm sambo plešejo kreoli
an take črnke,
k majo rt za dve karjoli,
vsaka greha vredna je.

Če noč prekrokaš niso nate jezni,
oštirjem tam ni treba nikdar vračavat puf,
ma tu nkar policaji niso trezni,
tam ni pržonou an nankar baruf.

V republiki Palma de coco
fešta je fešta za vse,
n'kar predsednik Loco loco
ne pozna protekcije.

Tm lohko v miri prazniš flaše,
an delaš to, kar se ti če,
tm lohko rečeš, kar ti paše,
noben zato u pržon ne gre.

Kadar se sred noči u jark bm zvrnu,
od ruma pijan ku zmaj,
ljubezni in obzira poln pogrnil,
s svojo srajco me bo policaj.

Ne stojte šlatat me za čelo,
an me sprašavat kej mi je,
ne ne mislt da me je ujelo,
an da mi na otročje gre.

Jst, jst se bom smeju na Å¡iroko,
k boste enkrat te dni,
z republike Palma de coco,
dobili kartoline vsi.